Neuradna prestolnica Sandžaka Novi Pazar je eno najbolj posebnih mest na Balkanu. Mesto, kjer se na istem trgu srečajo minareti in cerkveni zvoniki, kjer se stoletja prepletata vzhod in zahod, islam in krščanstvo, tradicija in sodobnost, kjer se v živahnem uličnem utripu mešajo klici mujezinov k molitvi in zvonjenje zvonov krščanskih cerkva.

Multikulturnost daje mestu edinstven značaj – Novi Pazar ni zgolj geografsko središče Sandžaka, temveč je simbol sobivanja dveh kultur in religij, ki sta skozi zgodovino razvili poseben odnos medsebojnega spoštovanja. V mestu živijo Bošnjaki in Srbi, muslimani in pravoslavci, njihovo vsakdanje življenje pa ustvarja mozaik, ki ga je danes na Balkanu vse težje najti. Prav ta multikulturnost daje mestu njegov edinstven značaj. Prvi vtis obiskovalca je živahen ulični utrip. Ozke ulice stare čaršije so polne trgovin, pekarn, slaščičarn in kavarn. Mladi hitijo po opravkih, trgovci vabijo kupce, izza odprtih vrat diši po sveže pečenem bureku, medtem ko se iz bližnjih lokalov sliši mešanica sodobne glasbe in tradicionalnih sevdalink. Novi Pazar živi hitro, energično in skoraj brez premora.

Osmanska dediščina pripoveduje zgodbo mesta – Živahne ulice razkrivajo tudi utrinke nekega drugega časa. Med sodobnimi butiki in novimi poslovnimi stavbami stoji stara osmanska dediščina, ki pripoveduje zgodbo mesta, ustanovljenega sredi 15. stoletja. Novi Pazar je namreč med letoma 1455 in 1461 (tako kot Sarajevo) ustanovil osmanski vojskovodja Isa-beg Isaković, po katerem je poimenovan tudi osrednji mestni trg. Mesto je kmalu postalo pomembno trgovsko središče na poti med Dubrovnikom, Carigradom in notranjostjo Balkana. Sprehod po mestu razkriva dragocene zgodovinske bisere. Med najlepšimi je znamenita Altun-alem džamija iz 16. stoletja, ena najbolje ohranjenih osmanskih mošej v Srbiji in pomemben simbol islamske arhitekture v regiji. Nedaleč stran obiskovalca presenetijo ostanki nekdanjega hamama, javnega kopališča iz osmanskih časov.

Pristna pazarska tradicija priprave kave – Prav v stari čaršiji pa lahko obiskovalec doživi eno najbolj pristnih pazarskih tradicij, t.i. »kahvo na žaru«. Čeprav se zdi, da je ta starodavni način priprave kave skoraj izginil iz sodobnega sveta, v nekaterih lokalih še vedno pripravljajo kavo na vročem pesku oziroma žerjavici po starem orientalskem receptu. Mojstri priprave v bakreni džezvi sredi vročega peska zakuhajo gosto, močno in dišečo kavo, medtem ko gostje brez naglice klepetajo ob sladkem rahat lokumu in domači kavi. V mestu, ki je znano po podjetniškem duhu in hitrem tempu življenja, je prav ta ritual opomnik, da si je za dobre pogovore vedno treba vzeti čas.

Hotel Vrbak po 50 letih v novem sijaju – Posebno zgodbo pripoveduje Hotel Vrbak ND, ki že desetletja velja za nekakšen simbol Novega Pazarja. Zaradi svoje nenavadne arhitekture, zgrajene nad reko Raško, je postal ena najbolj prepoznavnih podob mesta. Hotel so odprli že leta 1976, po obsežni prenovi pa je ponovno zasijal v novem sijaju. Z rekonstrukcijo so mu vrnili nekdanjo eleganco, sodobno prenovljene sobe pa danes združujejo udobje, tradicijo in prestiž. Številni domačini ga še vedno štejejo za najbolj znan in reprezentativen hotel v mestu, za marsikaterega obiskovalca pa je prvi stik z gostoljubjem Novega Pazarja.

Novopazarski čevapčiči in mantije – Novi Pazar je znan tudi po kulinariki, ki velja za eno najboljših na Balkanu. Med jedmi, na katere so domačini najbolj ponosni, so novopazarski čevapčiči. Na prvi pogled so podobni sarajevskim ali leskovaškim, vendar imajo svoj značaj. Pripravljeni so iz kakovostnega govejega in telečjega mesa, pogosto nekoliko večji in bolj sočni, njihov okus pa temelji na preprosti recepturi brez pretiranih dodatkov. Domačini pravijo, da skrivnost ni v začimbah, temveč v mesu, načinu mletja in mojstrstvu peke na oglju. Medtem ko drugod po Srbiji čevapčiče običajno postrežejo v lepinji, jih v Novem Pazarju spremljajo različne vrste pit, ki so pomemben del lokalne kulinarične identitete. Najbolj znane so mantije, majhni zavitki iz tankega vlečenega testa, polnjeni z mesom in pečeni do zlato rjave barve. Poleg mantij so priljubljene tudi sirnica, zeljanica in krompiruša, pripravljene po receptih, ki so se v družinah prenašali iz roda v rod. V številnih pekarnah jih še danes izdelujejo ročno, testo pa razvlečejo tako tanko, da skozi njega proseva svetloba.

Zibelka srbske državnosti – Nedaleč od središča Novega Pazarja na vzpetini stoji Petrova cerkev, eden najpomembnejših zgodovinskih in verskih spomenikov Srbije. Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla, kot se uradno imenuje, velja za najstarejšo ohranjeno cerkev v državi in za eno najstarejših na Balkanu. Njeni najstarejši deli segajo v 9. stoletje, verjetno pa je na tem mestu stal krščanski sakralni objekt že precej prej. Petrova cerkev pa ni pomembna le zaradi svoje starosti, temveč tudi zaradi svoje vloge v srbski zgodovini, saj velja za eno ključnih zibelk srbske državnosti. Prav tukaj naj bi bil krščen Stefan Nemanja, utemeljitelj srednjeveške srbske države. V cerkvi so potekali pomembni državni in cerkveni zbori, po izročilu pa je Nemanja prav na tem kraju predal oblast sinu Stefanu Prvovenčanemu. Med starimi nagrobniki in kamnitimi zidovi je mogoče začutiti duh časa, ko se je na teh gričih oblikovala zgodovina Balkana.

Srbska sikstinska kapela – Če je Petrova cerkev duhovni začetek srednjeveške Srbije, potem sta samostana Sopoćani in Đurđevi Stupovi njen umetniški in državotvorni vrhunec. Približno 15 kilometrov zahodno od Novega Pazarja stoji samostan Sopoćani, ki ga je v drugi polovici 13. stoletja zgradil kralj Stefan Uroš I kot svojo zadolžbino (ustanovno fundacijo) in družinski mavzolej. Že sama lega samostana, ob izvirih reke Raške med samotnimi hribi, ustvarja občutek miru in odmaknjenosti. Njegova največja dragocenost so freske, ki jih umetnostni zgodovinarji uvrščajo med najlepše dosežke bizantinske in evropske srednjeveške umetnosti. Posebej znamenita je freska Marijinega vnebovzetja, ki jo mnogi primerjajo z najboljšimi deli italijanske renesanse, čeprav je nastala skoraj dve stoletji prej. Unesco freske v Sopoćanih opisuje kot ene najkakovostnejših primerov srednjeveškega slikarstva v Evropi, mnogi pa Sopoćane imenujejo kar srbska Sikstinska kapela.

Samostan na hribu – Povsem drugačen vtis naredi samostan Đurđevi Stupovi, ki kraljuje na hribu nad Novim Pazarjem. Zgradil ga je Stefan Nemanja okoli leta 1170 kot zahvalo svetemu Juriju, potem ko naj bi bil po legendi rešen iz ujetništva. Ime »Stupovi« (stolpi) izvira iz dveh značilnih stolpov, ki sta bila za tisti čas nekaj posebnega. Prav ta samostan velja za prvi veliki primer raške arhitekturne šole, ki je združila vzhodne, bizantinske in zahodne, romanske vplive. To prepletanje kultur je eden najlepših dokazov, da je bilo območje okoli Novega Pazarja že v srednjem veku stičišče različnih civilizacij. Skupaj s Petrovo cerkvijo in ostanki starega Rasa tvorita samostana Sopoćani in Đurđevi Stupovi znameniti kompleks »Stari Ras in Sopoćani«, ki je od leta 1979 vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine.

Staro in novo se dopolnjujeta – Morda največja zanimivost Novega Pazarja in bližnje okolice ni v njegovih spomenikih, temveč v ljudeh. V mestu, kjer se že stoletja srečujejo različne identitete, se je razvila kultura odprtosti in gostoljubnosti. Gost je tukaj še vedno pomemben, pogovor pa vrednota. Zato Novi Pazar ni destinacija, ki bi jo obiskali zgolj zaradi znamenitosti. Treba ga je doživeti skozi vonjave čaršije, ob okusu kave, na večernem sprehodu ob Raški in skozi srečanja z ljudmi. Novi Pazar je kraj, kjer se staro in novo ne izključujeta, ampak dopolnjujeta. Kjer sodobni nakupovalni centri stojijo le nekaj korakov od stoletnih džamij. Kjer tradicija ni muzejski eksponat, ampak del vsakdana. In prav zato ostaja eno najbolj zanimivih, živih in pristnih mest Balkana, ki obiskovalcu pokaže, da je sobivanje kultur mogoče ne le v teoriji, temveč tudi v vsakdanjem življenju.

izvor: https://www.moj-kovcek.si/novi-pazar-zivahen-utrip-med-mujezini-in-zvonovi/

Jugozahodna Srbija skriva dve naravni znamenitosti, ki predstavljata divjo lepoto Srbije. Prav gotovo sta planina Golija in kanjon reke Uvac med najbolj pristnimi in spektakularnimi kotički Balkana. Gre za območje neokrnjene narave, kjer se mogočni gozdovi prelivajo v travnike, nad apnenčastimi stenami visoko nad reko pa krožijo beloglavi jastrebi.

Golija – velikanka med srbskimi gorami – Ime Golija izhaja iz stare besede »golem«, kar pomeni velik oziroma ogromen. To ni naključje. Golija velja za največji gorski masiv v Srbiji in po površini presega Kopaonik. Razprostira se med Ivanjico in Novim Pazarjem ter zavzema več deset tisoč hektarjev zaščitenega območja. Raziskovalci jo opisujejo kot najbolj obsežno goro v jugozahodni Srbiji. Za razliko od turistično zelo razvitega Kopaonika je Golija ostala presenetljivo mirna. Prav ta občutek odmaknjenosti je njena največja vrednost. Obiskovalce pričakajo neskončni bukovi in iglasti gozdovi, gorski pašniki, številni izviri ter razgledišča na vrhovih Jankov kamen (1833 m), Crni vrh in Bojevo brdo. Ob lepem vremenu pogled sega vse do Kopaonika, planine Zlatar in celo proti Prokletijam.

Golija je pravi raj za pohodnike, gorske kolesarje, jadralne padalce in ljubitelje opazovanja ptic. Pozimi ponuja manjša smučišča in turno smuko, poleti pa dolge pohodniške poti skozi skoraj nedotaknjeno naravo. Posebnost območja je tudi znameniti gorski javor (Heldreichov javor), znan tudi kot balkanski ali grški javor, relikt ledene dobe, ki je preživel tisočletja podnebnih sprememb in postal simbol planine. Javor tukaj ne raste sam, temveč tvori edinstvene mešane gozdne skupnosti z bukvijo, smreko in sivo jelšo. Prisotnost te redke vrste je bil eden glavnih razlogov, da je bila Golija razglašena za naravni park in leta 2001 uvrščena pod Unescovo zaščito kot biosferni rezervat Golija – Studenica. Na Goliji uspevajo številne zdravilne rastline, gobe in redke vrste, gozdovi pa so dom medvedom, volkovom, kunam in skoraj stotim vrstam ptic.

Uvac – kraljestvo beloglavih jastrebov – Le nekaj deset kilometrov južneje se pokrajina dramatično spremeni. Reka Uvac je skozi apnenčasto planoto izdolbla enega najbolj fotogeničnih kanjonov Balkana. Njeni znameniti meandri, ki jih pogosto vidimo na razglednicah Srbije, ustvarjajo prizore, ki spominjajo na fjorde ali ameriške kanjone. Zaklad Uvca pa ni samo reka, temveč tudi nebo nad njo. Tu živi ena največjih kolonij beloglavih jastrebov v Evropi. Po podatkih upravljavcev rezervata in naravovarstvenikov gre za največjo kolonijo na Balkanu, večjo naj bi imela le še nekatera območja v Španiji. Po uspešnem programu zaščite se je populacija povečala na več sto ptic.

Beloglavi jastreb je veličastna ptica z razponom kril do skoraj treh metrov. Čeprav deluje zastrašujoče, je popolnoma nenevarna za človeka. Njegova vloga v naravi je izjemna, saj odstranjuje živalske ostanke in s tem preprečuje širjenje bolezni. Prav zaradi te pomembne naloge ga pogosto imenujejo kar naravni sanitarni delavec. Obiskovalci Uvca se danes lahko podajo na vožnjo s čolnom skozi meandre, raziskujejo ledenodobne jame, kot je Ušačka pećina, ali se povzpnejo na razgledne točke Molitva, Veliki vrh in druge panoramske lokacije. Najbolj nepozabni trenutki nastanejo ob sončnem vzhodu ali zahodu, ko se nad kanjonom pojavijo jastrebi in skoraj brez zamaha s krili jadrajo nad stenami.

Hotel Sedlo združuje luksuz in neokrnjeno naravo – V osrčju planine Golija, daleč od mestnega vrveža in množičnega turizma, je v zadnjih letih zrasel eden najzanimivejših turističnih projektov v jugozahodni Srbiji. Hotel Sedlo, ki so ga odprli leta 2024 in predstavlja novo generacijo gorskega turizma, ki združuje sodobno udobje in neposreden stik z eno najbolj ohranjenih naravnih pokrajin Balkana. Že sama lokacija je izjemna. Hotel stoji sredi zaščitenega območja in biosfernega rezervata Golije, obdan z gostimi bukovimi in iglastimi gozdovi ter travniki, ki poleti zacvetijo v neštetih odtenkih. Z balkonov in panoramskih oken se odpirajo razgledi na valovite gorske grebene, zaradi katerih številni obiskovalci Golijo primerjajo z nekaterimi najlepšimi predeli Alp.

Posebnost hotela je, da je uspel ohraniti intimno in butično vzdušje. Objekt ima le 12 sob in dva apartmaja, zato gostje ne dobijo občutka velikega turističnega kompleksa, temveč bivanja v ekskluzivnem gorskem zavetju. Notranjost združuje sodoben dizajn z elementi lesa in kamna, ki poudarjajo povezanost z okoliško naravo. Po dnevu, preživetem peš ali s kolesom na planinskih poteh, je wellness eden največjih adutov hotela. Pomemben del zgodbe je tudi kulinarika, ki stavi na lokalne okuse Raške in Golije, od tradicionalnih mesnih jedi do domačih sirov, pit in drugih specialitet, ki izvirajo iz dolgoletne planinske tradicije tega območja. Za obiskovalce, ki iščejo pristno gorsko izkušnjo z nekaj več udobja, je postal ena najbolj privlačnih možnosti v Srbiji.

Hotel Borovi – oaza miru in dobrega počutja na Pešterski planoti – Pešterska planota, ena najbolj skrivnostnih in najmanj raziskanih pokrajin Balkana, je znana po neskončnih travnikih, tišini in svežem gorskem zraku, zato jo mnogi imenujejo kar srbska Sibirija. Tukaj ni množičnega turizma, temveč prostor za dolge sprehode, opazovanje narave in popoln odklop. Sredi prostranstev Pešterske planote stoji Hotel Borovi, ki obdan z borovimi gozdovi in neokrnjeno naravo ponuja popoln pobeg od vsakdanjega vrveža ter sprostitev v enem najbolj čistih in zdravih podnebnih okolij v regiji. Hotel slovi po izjemnem wellness in spa centru, ki velja za enega najboljših v Srbiji. Gostom so na voljo finske in aromatične savne, hamam, parne kopeli, slana soba, masažni bazeni ter velik pokrit bazen. Hotel Borovi je prejel vrsto priznanj, med drugim je bil nagrajen tudi s prestižno nagrado Turistična prizma.

Posebno mesto v zgodbi hotela ima etno restavracija, kjer stavijo na lokalne sestavine in tradicionalne recepte Pešterske planote. Na krožnikih se znajdejo domači siri, mlečni izdelki, mesne specialitete in druge jedi, pripravljene iz organskih sestavin lokalnih kmetij. Gostje pogosto poudarjajo prav pristnost okusov in kakovost domače hrane, ki odraža bogato kulinarično dediščino tega dela Srbije. A največja vrednost morda ni razkošje, temveč občutek popolnega miru, ki ga je v sodobnem svetu vse težje najti. Za številne obiskovalce je prav to razlog, da se na Peštersko planoto vedno znova vračajo.

Golija in Uvac sta dokaz, da največje naravne znamenitosti Srbije niso nujno tudi najbolj obiskane. Golija navdušuje s prostranostjo, gozdovi in občutkom divjine, Uvac pa s spektakularnimi meandri in pogledi nanje z visokih razgledišč. Skupaj tvorita območje, kjer se srečata mir gorskega sveta in dramatična lepota kanjonov. Nič čudnega, da pokrajino številni popotniki po prvem obisku uvrstijo med najlepše dele Balkana.

izvor: https://www.moj-kovcek.si/planina-golija-in-kanjon-uvac-divja-lepota-srbije/

NOVI PAZAR OSTVARUJE REKORDNE REZULTATE: NAJBRŽI TURISTIČKI RAST U SRBIJI SA POVEĆANJEM BROJA NOĆENJA OD 64 ODSTO

U periodu januar – april 2026. godine, turistički promet Republici Srbiji beleži nastavak pozitivnog trenda rasta u odnosu na isti period prethodne godine.

Prema zvaničnim podacima Republičkog zavoda za statistiku, ono što se posebno izdvaja jeste činjenica da Novi Pazar ostvaruje najdinamičniji turistički rast među svim gradovima u Srbiji kada je reč o broju noćenja. Ključni pokazatelj za Novi Pazar je ukupan broj od 29.247 noćenja, što predstavlja rast od 64 odsto u odnosu na isti period prethodne godine i ujedno ubedljivo najveću stopu rasta među gradovima obuhvaćenim analizom. Podaci jasno pokazuju da je Novi Pazar apsolutni lider po stopi rasta noćenja u Srbiji. Rast od 64 odsto je više nego tri puta veći od Subotice (18,2 odsto) i gotovo šest puta veći od Novog Sada (11,2 odsto).

Domaći turisti ostvarili su 14.753 noćenja, dok su strani turisti ostvarili 14.494 noćenja, uz rast noćenja stranih gostiju od 74,8 odsto. Struktura gostiju je gotovo izjednačena, domaći turisti učestvuju sa oko 50,4 odsto, a strani sa oko 49,6 odsto, što pokazuje da Novi Pazar istovremeno privlači i domaće i inostrano tržište.

Ovakvi rezultati ukazuju na rastuću prepoznatljivost Novog Pazara kao destinacije bogatog kulturno-istorijskog nasleđa, autentične gastronomije i verskog turizma. Istovremeno, oni potvrđuju da kontinuirana ulaganja u turističku infrastrukturu, promociju destinacije i unapređenje turističke ponude daju konkretne i merljive rezultate.
Izuzetni rezultati koje Novi Pazar ostvaruje u turizmu rezultat su dugoročnih i strateških ulaganja Ministarstva turizma i Grada, pre svega u unapređenje turističke infrastrukture, očuvanje kulturno-istorijskog nasleđa i razvoj putne infrastrukture.

Poseban doprinos ovim rezultatima dao je i porast broja licenciranih turističkih vodiča.

Generisi mi poster za ovaj tekst za objavu.
Sve ono što smo radili godinama unazad sada daje jasne rezultate. Izuzetno sam ponosan na ove rezultate i kao resorni ministar i kao Novopazarac i mogu da najavim značajne višemilionske investicije u privatnom sektoru koje će biti realizovane u najskorijem periodu.

U okviru regionalnog projekta za osnaživanje škola, koji u Srbiji, Bosni i Hercegovini, Hrvatskoj i Sloveniji sprovodi Centar za obrazovne politike iz Beograda, prosvetni radnici i pedagozi prisustvovali su dvodnevnoj edukaciji u Novom Pazaru. Tokom boravka, učesnici su imali priliku da obiđu i bogato kulturno-istorijsko nasleđe našeg grada.

Veliko nam je zadovoljstvo što
smo proteklih dana u Novom Pazaru ugostili grupu istaknutih turističkih novinara iz Srbije i zemalja regiona.
Naš grad i okolina još jednom su pokazali zašto su nezaobilazna tačka na turistickoj mapi Balkana. Zajedno sa našim gostima obišli smo bogato kulturno naslede sa liste UNESCO-a, uživali u lekovitim blagodetima naših
jedinstvenih banja, dok je kultni hotel „Vrbak“ bio savršen domaćin.
Naravno, poseta ne bi bila potpuna bez čuvenih mantija i novopazarskih ćevapa, ali ono što je naše goste najviše
fasciniralo jesu srdačni, gostoljubivi i otvoreni ljudi koji
cine dusu ovog grada.
Zahvaljujemo se na divnim recima i poseti. Deo atmosfere i dozivljaja możete pogledati u galeriji, a detaljne reportaže i emisije pratite na njihovom portalu i kanalima! http://turistickaprizma.rs

U toku su opsežni radovi na
rekonstrukciji kule Dzephane i severne tabije
Novopazarske tvrdave. Uspesno je zavrsena prva faza
rekonstrukcije sa ulaganjima od 24 miliona dinara, dok je za nastavak radova obezbedeno dodatnih 20 miliona dinara. Citav ovaj kompleksni projekat obnove i revitalizacije realizuje se preko Turističke organizacije Novog Pazara, uz svesrdnu podršku Ministarstva turizma
i omladine.
Ovaj prostor će zasigurno biti jedna od najznačajnijih
turističkih tačaka grada i centralni deo Stare čaršije.
Stara hidrocentrala uskoro postaje savremeni turisticki info-centar i suvenirnica. Pre godinu dana hidrocentrala je vracena u vlasnistvo Grada, cime je otvoren put za njenu obnovu i novu namenu u funkciji razvoja turizma.
Za ovaj projekat izdvojeno je 40 miliona dinara sa ciljem da se prostor u potpunosti ozivi i priblizi posetiocima.
Kroz predani rad Turisticke organizacije na terenu, celokupan kompleks biće dodatno ureden i pretvoren u atraktivnu i povezanu turističku celinu.
Ministarstvo turizma i omladine izdvojilo je više od 3,5
miliona evra za obnovu kulturno-istorijskih spomenika u
Novom Pazaru i Sandžaku. Ulaganjem u naslede čuvamo
duh prošlosti i stvaramo prostor za nove susrete, razvoj modernog turizma i ponos budućih generacija.

Novi Pazar beleži rekordan rast turizma!

Sa ponosom delimo zvanične podatke za prva tri meseca 2026. godine koji pokazuju da turizam u našem gradu bukvalno cveta! Zabeležili smo rekordan rast kako u dolascima, tako i u broju noćenja domaćih i stranih turista.
Ove brojke nisu slučajnost, već rezultat predanog rada cele Turističke organizacije Novog Pazara, ali i svih naših ugostitelja, hotelijera, turističkih radnika i, naravno, naših sugrađana prepoznatljivih po svom gostoprimstvu.
Novi Pazar se krupnim koracima pozicionira kao nezaobilazna, prepoznatljiva i top destinacija u celom regionu!
Idemo dalje, još jače – zajedno gradimo budućnost turizma!

2025. godina je rekordna godina za Novopazarski turizam. Prema zvaničnim podacima Republičkog zavoda za statistiku, sa 36.035 dolazaka gostiju u Novi Pazar i ostvarenih 76.720 noćenja, Novi Pazar potvrđujući status jedne od najbrže rastućih destinacija u Srbiji, a i šire.

Posebno je značajan rast noćenja, što jasno pokazuje da se turisti u Novom Pazaru zadržavaju duže, prepoznajući bogatu kulturno-istorijsku baštinu, autentičnu gastronomiju, prirodne lepote i sve raznovrsniju turističku ponudu grada.

Ovakvi rezultati potvrđuju da Novi Pazar više nije prolazna destinacija, već grad u kojem se ostaje, istražuje i kojem se gosti rado vraćaju. Trend rasta turističkog prometa predstavlja snažan podsticaj daljem razvoju lokalne ekonomije i dodatno učvršćuje poziciju Novog Pazara na turističkoj mapi Srbije.

Ovi izuzetni rezultati plod su strateškog i predanog rada Turističke organizacije Novi Pazar, u saradnji sa svim subjektima turističke privrede, čiji zajednički napori kontinuirano doprinose unapređenju turističke ponude i jačanju imidža naše destinacije

U atrijumu Narodnog muzeja u Beogradu održana je svečana dodela priznanja „Lideri u turizmu 2025“, u organizaciji regionalnog portala Putovanje i turizam.
Među dobitnicima priznanja našla se i Turistička organizacija Novog Pazara, nagrađena za izuzetan doprinos očuvanju kulturnog nasleđa.
Ovo priznanje predstavlja snažan podstrek za još veće angažovanje na zaštiti i očuvanju kulturnog blaga na teritoriji Novog Pazara, uključujući dobra koja pripadaju svetskom kulturnom nasleđu, kao i spomenike od izuzetnog značaja.